P.P.P.

(Podobnost z resničnimi dogodki in osebami je zgolj naključna)

I. DAN

Proti jutru prišel domov. Koncentracija opojnih substanc – okoli 0,5 promila, ki sem jih nabral skupaj z drugimi P.P.-jevci pri G.L.
Pakiranje po hitrem postopku. Največ težav mi povzroča radio, ki ga komaj zbašem v sponzorski nahrbtnik. Grem na sprehod do šole, kjer je odhod avtobusa proti morju. Ustavim se še pri B.A. Takoj v potovalko zbašem še naročeno medico. Ne zdržim niti do parkirišča pred šolo. Ustavim se 20 m pred njim na prehodu za pešce. Pri degustaciji se mi pridružijo tudi ostali sotrpini. Dolijemo skoraj nazaj do 0,5 promila. Zbašemo se na bus in vso pot približno vzdržujemo priporočeni nivo - t.i. »Kepicev nivo«. Edini problem, ki se pojavi – nekaterim (B.A., K.R.) mehurji niso predvidevali prometnih zastojev od Črnega kala naprej. Problem saniran za cesto ob prvem drevesu.

Prišibamo v Fieso. Letimo v sobe nato pa v Piran. Zgodovinska rokometna tekma: kdo bo evropski prvak – Flenburg ali Pivovarna Laško? Evforija? No ja; za nas že, za Pirančane ne!
Navijanje – prepovedano!
Petje – prepovedano!
Uporaba frulice – prepovedana!
N.T. povrhu vsega dobi 'zarjavelo' steklenico Bandidosa – umazani vrat steklenice 'konobar' preprosto obriše. Šele na iniciativo 'gazde' ji prinese novo steklenico. Staro, se razume, skrije v hladilnik, nekje zadaj… in jo poturi naslednjemu 'srečnemu' kupcu. No ja, važn da smo zmagal.
Zaslužili smo si plato pira pa liter vodke. Po poti do hotela bi nam veter skoraj odnesel našo novo zalogico. Ker ne vemo, da v hotel ni dovoljeno prinašati svoje pijače, jo brezskrbno postavimo na pult:
»Ključe 212, prosim.«
Izbuljene oči receptorke mi govorijo, da je nekaj narobe. Al je žejna, al je (skoraj) ozdravljeni alkoholik – pa sem jo zdej mal zrajcu z našo pijačo, al pa…
»Eee, lahko bi vsaj na skrivaj prnesl to pjačo v hotel! Lastne pijače namreč ne smete nosit v hotel!!«
»Ups; ne bomo več!«
Eh no, pa smo potem vseen še za ene 3 platoje pirov not prešvercal.

Pire v sobo potem pa na vaje. Kriza! Zamudil smo; in to že na 1. vaje. Pa še pod 0,5 nam še ni padel! No, sej to pa ni tko zlo hudo.

Konec večerje. Prokleta burja!! Mal me glava boli zarad nje! Odločim se za miren večer v sobici. Prižgem mirno muziko in uživam. Pridruži sem mi R.T. Uživava. Odpreva 1. pir. Pa še drugega. Počasi - ravno toliko, da ne padeva pod 0,5. Potem pa – naenkrat polna soba ljudi. Pira zmanjkuje. V eni sosednjih sob sem odšel na degustacijo slamerja. Medice zmanjkuje. V naši sobi je vedno bolj divje. Mislim, da je že krepko presežen »Kepicev nivo«!
Radio nesem na hodnik, kjer nepremično leži HLOD! Ob njem pa se včasih na tla zvrne TEŽIČEVA SKOKICA utrujena od maratonske vožnje z vozički »Fata-mobil«.
Ne mine dolgo, ko se dogajanje zopet preseli v sobo. Sledi »Človek ne jezi se«. Neubalansirani K.R. se sprevrže v balast. V čevljih lovi ravnotežje po moji postelji in odpira skompan pir!?!? A ga ni škoda?! Pira; ne Robija.
Ker ga vsi v sobi naderemo (seveda – čisto po krivem, ane) se odpravi na balkon na pridigo. (Kasneje sta pridigarja G.L. in Š.J. ugotovila, da so še hotelske stene bolj poslušne).

V sobi ostanemo P.A., R.T., K.D., Š.E. in jaz. Nenadoma se soba spremeni v kuliso filmov za odrasle.
Š.E. kamerman;
P.A. v sendviču med R.T. in K.D.;
jaz – peto oz. četrto kolo, ki se mora sam pripraviti do orgazma z draženjem leve bradavičke.
Vsi zgoraj brez! Potem pa – TILT!! V sobo vdre Š.J.2!! Shit!! Pa čist mal mi je manjkal do vrhunca!! Nisem vedel kako naj se obnašam. Ali naj orgazem zaigram ali…

K.D. se usede na sosednjo posteljo. Preplašen. V mislih si šepeta:
»What have I done?«
R.T. sramežljivo (?!?) vleče čez sebe (pre)majhno odejico.
P.A. (od sedaj naprej: Cicolina) verjetno še ni dojela nastale situacije.

Vsi pa čakamo reakcijo Š.J.2 – v pričakovanju se odpro tudi vrata balkona, kjer je čakala druga ekipa, da posname naslednji prizor.
A nekaj nam ne štima: Š.J.2 ni roza! (NE ŠE) Tudi ni zavpil:
»DOST JE!!!«
Bel je! Bel kot stena! Tiho je! Brez besed! Roka v kateri drži list, se mu trese.

Končno spregovori:
»Ugasnte musko!!« (!?!)
»Ti,« pokaže na Cicolino, »naprav' se, pa v svojo sobo; se bova jutr zmenila. Spakiraj!!«

Cicolina se počasi, skoraj erotično, začne napravljati. Verjetno še ni dojela, da smo kamere že ugasnili.
Š.J.2 nas še nadere, da mora biti takoj tišina in nam najeda, kaj je narobe z nami, da tako pozno zganjamo tako galamo. Takrat iz balkona plane K.R. da bi malo podučil Š.J.2 (?!?) Roka, ki se je sprožila iz, v temo ovitega, balkona ga v trenutku potegne nazaj. Konec debate.

Še po odhodu Š.J.2 vlada v sobi nekaj časa tišina. Nato pa smeh.

Strahovi R.T. – Š.J.2 bo razlagal Š.M.:
»Madonca, pa P.A. je bla zraven! Pa gun – 40 let st'r dedc – R.T.!!«

Počasi, počasi se je vse umirilo. Posteljna aktivnost nam je zbila konsistenco opojnih substanc na približno 0,5.
Š.J. navdušen nad TV koncertom Robbie Williamsa, ostali vedno manj. Zaspimo.
Čez čas pride v sobo B.A. in z Š.J. in K.D. odigrajo rekordne 3 partije taroka v parih urah! Vmesno čakanje na soigralca, ki je zaspal medtem, ko je bil na vrsti jih pač ni motilo.



II. DAN

Zajtrk! Nisem med prvimi. Ko se usedem na svoj stol, me K.D. pozdravi z »O, Švaba!« (!!)
Za njegovim hrbtom sedi Š.J.2 (!!!).
Ugotavljam njegovo reakcijo. Ne vidim ga v obraz. Je roza? NE ŠE. Rdeč je!! Je to dobro? Hm. JA! Ker se tako smeji!!
Uf, zadeva pozabljena! No ja, če se lahko temu tako reče. Bila je namreč skoraj glavna tema priprav.

Dogodki tekom dneva: naknadno pridejo še O.P., K.J., K.P. in K.M.
Ostali dogodki. Hja, nič posebnega. 5 ur vaj… Kopanje v bazenu… In vzdrževanje »Kepicovega nivoja«.

Zvečer skupinski odhod v Piran. Zbor na Tartinijovem trgu. K.M. poskuša narediti vtis na domačinke s tem, da se 'v ribo' vrže po zloščeni in gladki površini trga.

Ločimo se in glavnina odide iskat prvi lokal z najcenejšim pirom. Vstopimo v prvi lokal. Komaj vsi najdemo sedišče.

Natakar:
»Dober večer. Želite prosim.«
»PIR!!«
»Nimamo.«
»Hvala, adijo!«

Naslednji lokal. Slaščičarna! Ampak – imajo pir! Nekaj nas ostane, nekaj jih odide naprej. Mi spijemo rundo, dve. Malo kasneje se nam najprej priduži še Š.J.2., malo za njim pa še M.Š., A.K., K.M., HLOD in GUMA.
Načnemo debato o filmu za odrasle. Vsi »strahovi« R.T. se uresničijo. Š.J.2 je bil najbolj pozoren na 40-letnika in P.A. A ga je to tudi najbolj zabavalo.

Čez čas Š.J., K.R. in jaz skliznemo iz slaščičarne iskat preostale. Ustavimo se pri 'Treh papigah'. V 'lokalu za odrasle'.
»Dober večer. A je kaj vstopnine?«
»Ne. Kar naprej.«
»A pir imate?«
»Ja.«
»Kolk pa stane?«
»1000 tolarjev.«
»Hvala, adijo!«

Gremo v naslednji lokal, kjer je bila preostala naša klapa. R.T. in K.D. plešeta 'stiskača'. (Opomba: obe osebi sta moškega spola!)
R.T.:
»Joj, če boš pa še zvečer v postli tko dober, kt si zdele pr plesu, boš pa super!«
Sledijo – seveda – začudeni pogledi ostalih gostov.
Mi, novi prišleki pa smo pozornost preusmerili na pire, NBA tekmo na TV, pire, glasbo in – pire.
Nivo: krepko čez 0,5!!!
Najprej je zaradi naše klape zmanjkala določena vrsta rdečega vina, nato pa še laškega pira. Kriza!! V enem lokalu nimajo pira; v drugem ga imajo, pa je predrag; v tretjem jim ga pa vsega spijemo!!

Š.J. nam je rihtal dobro glasbo in dražil natakarja in ostale goste z zvončkljanjem 'zvončka za rudno'.

Po odhodu iz lokala smo se še malo pozabavali z tremi Francozi in z njimi odpeli nekaj 'ta domačih'. Naših in njihovih.

Ker je na koncu ostala izključeno moška družba, smo se na poti proti hotelu težko izognili obveznemu skupinskemu klicanju jelenčkov. Po prihodu v hotel 'a la hendikepiranci' smo pred odhodom v sobe še diplomatsko poklepetali z Š.M. in Š.J.2.

Ker se nekaterim potem še ni dalo iti spat in nas je skrbelo za »Kepicev nivo« smo se povabili v sobo k A.K., K.M., HLODU in GUMI na šluk-šluk alkohola, ker člov'k drgač tud trezno ne more razmišljat.
Potem pa smo vzeli pasto, šampončke ter ostale kozmetične preparate in odšli malo nališpati naše speče folkloriste.
Drugi dan – P.I.Z.D.A.R.I.J.A. imenovana 'modra pena'. Madonca je blo tok govora o njej, ko da je to ena nova epidemija SARSA!!! Pa se jo je vseen dal sanirat. Odgovornost zanjo kolegialno prevzel A.K. Kapo dol!


III. DAN

Zajtrk.
Pir.
Vaje + pir.
Bazen.
Pir.
Kosilo + pir.
Priprave za krst + pir.
Vaje + sestanek o 'modri peni' & 'sumljivih revijah'
= »Kepicev nivo« na nivoju!

Po kosilu odbor havajskih srajčk zaseže sumljive revije. Strokovno smo jih pregledali v kriznem štabu 'sobe 212'. Štirje smo se namestili na postelji in ob prihodu nepooblaščenih oseb v štab nemudoma skrili sumljivo literaturo in jo ob identifikaciji prišleka zopet družno začeli pregledovati. Literaturo smo si seveda med seboj izmenjavali, ker je strokovni pregled pač zahteval nepristranskost.

Izvedba krsta je seveda zahtevala nekaj priprav: najprej smo naročili vsak svoj pir! Ob koncu sestanka smo bili vsi sklepčni: treba bo kupit še kakšen plato pira! Zmenimo se, da moramo štirje iti z K.J. v Piran po rekvizite:
moko (ki jo potem nismo rabili),
jogurte (ki jih tudi nismo rabili),
slamice (ki smo malo jih rabili) in seveda –
pir (ki smo ga ZEEELOOOOO rabili – za kuliso namreč).

Naš načrt, da bi v Piran šlo 5 članov odbora se ni posrečil. Morali smo biti na vajah, v Piran pa sta odšla le K.J. in G.L. Ravno ob koncu vaj sta se vrnila in začelo se je švercanje rekvizitov v hotel.
Uspelo nam je s pomočjo diverzije*. Plato v kovček od harmonike, vse skupaj pa na dilo (ki jo je G.L. pobral sredi Pirana); postavne diverzantke pa so zamotile receptorja.

Po koncu misije G.L. pri receptoskem pultu:
»Ključe 212, prosim«
Receptor ga poduči o bontonu:
»Dober dan!«
»Tudi vam.«



Zvečer – krst v organizaciji odbora havajskih srajčk. Obsežne priprave – na uvod. Izpeljan (baje) fenomenalno.
Zatemnitev, glasba, napoved, klicanje kandidatov, potem pa show must go on… Kar je sledilo – čista improvizacija.

Je blo pa fletn: piksne pira so služile za del kulise. Na začetku so ble polne, na koncu pa prazne.
Mi pa polni.
Pa fletni.
Ha, ha. Ja, ja; sploh ni noben posvetil nobene pozornosti temu (z izjemo nekaterih krščencev - npr. K.R. in SKOKICA), da smo se ga med 'predstavo' vsi prav fletn naluckal!!
Po krstu pa žur s Frutki.

Jaz sem se z R.T., G.T., O.P., K.P.… umaknil v hotelski barček, kjer je R.T. dal lekcijo o hotelirstvu nič hudega slutečem receptorju.
Po nadiranju zakaj nič ne pospravlja za gosti je zahteval 'Knjigo pohval in pritožb'; ga ozmerjal zaradi neuporabnega pisala in ga napizdil da naj ga ne dela nervoznega s svojo živčnostjo.
Na koncu pa je v knjigo napisal prisrčno pohvalo in ga potolažil, da je bila vse skupaj le zajebancija.

Š.E. alias DJ Morales, je zaradi napornega rolanja glasbe na krstu in zaradi preintenzivnega konzumiranja opojnih substanc nekoliko podlegel stranskim učinkom »Kepicovega nivoja«.
Skoraj bi prenočil v sanitarnih prostorih, a mu je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami na tem področju pomagal Š.J.
Najprej mu je sam demonstriral škartiranje** iz svojega želodca skozi okno na hodniku; kasneje pa je pravkar naučeno novo pijansko prvino ponovil še DJ Morales.

Jaz pa sem se odpravil za 15 minut v posteljo (a sem spal do jutra), ker se mi ni dalo ne plesat in ne poslušat razno-raznih zgodovinskih dejstev in 'kmetijske oddaje', ki je potekala v hotelskem barčku.
Tako, da sem zato zamudil/prespal snemanje drugega dela filma za odrasle in 'budlanje' prašička oz. slona, katerega lastnica je bila G.T. – poleg katere sem se zjutraj zbudil! (Uf, vsaj enkrat zraven ženske.)

Razlaga neznanih pojmov:
*diverzija - samostojna vojaška akcija, ki ima namen odvrniti sovražnikovo pozornost od glavnega bojišča: izvesti diverzijo z izkrcavanjem na atlantski obali

**škartirati - zločiti kaj slabega, nekvalitetnega: škartirati izdelke, opeko, padala / škartirati pasje
mladiče



IV. DAN

Zajtrk. Pakiranje. Misija:Nemogoče 2: G.L. in jaz suneva čistilki vrečo za smeti in po naših sobah pobirava piksne in flaše, ki ne bi smele biti v hotelu in nato vse skupaj pretihotapiva ven mimo receptorja.

Tik pred odhodom – skupinsko slikanje. Tisti, ki so večji so se postavili zadaj, ostali so čepeli v prvi vrsti.

Med njimi je bila tudi G.T., ki je čepela v prvi vrsti in zaradi kratke majčke kazala gol hrbet. Za njo je stala Š.M. s svojo (fake-)usnjeno torbico, in sicer tako, da se je s hladnim pasom torbice dotaknila golega hrbta G.T.
Le ta je mislila, da jo je nekdo namenoma polil z vodo in je zato začela zmerjati in obsojati to nesramnost, še preden se je popolnoma obrnila in zagledala svojega "napadalca":
"O, ti prasica..."
V tem trenutko pa se je dokončno obrnila in zagledala za seboj Š.M. ter obnemela sredi stavka.
Nadaljnje komentiranje ni potrebno...

Odhod. Vmes pa postanek na benzi in eno pivce za vzdrževanje »Kepicovega nivoja«.






NA ZDRAVLJENJE !!!